Predsednik Toga, Faure Gnassingbé, je iz Pariza preko omrežja X sporočil, da je kolektivna dolžnost vlagati v mir in blaginjo regije Velikih jezer, udeleženci konference pa si prizadevajo solidarnost preoblikovati v konkretna dejanja za trajne rezultate. Članek nakazuje na dvojni obraz Toga, kjer se diplomacija miru srečuje z realnostjo strahu.

Po 20 letih vladavine je režim Faureja Gnassingbéja v Togu predlagal parlamentarni režim, ki naj bi povečal fleksibilnost in odgovornost do prebivalstva. Vendar pa ideja ni bila dobro sprejeta, saj mnogi menijo, da gre le za nadaljevanje statusa quo.

Predsednik Toga, Faure Gnassingbé, je v Parizu sodeloval na konferenci o podpori miru in blaginji v regiji Velikih jezer, kjer je deloval kot posrednik Afriške unije za krizo v Demokratični republiki Kongo (DRK). Predsednik DRK, Félix Tshisekedi, se je prav tako udeležil konference in naslovil mednarodno skupnost glede situacije v vzhodnem Kongu.

V Togu je od 6. junija pridržan 39- oz. 44-letni (odvisno od vira) francoski državljan Steeve Rouyar, strokovnjak za računovodstvo. Obtožen je "ogrožanja državne varnosti" in mu grozi od 20 do 30 let zapora. Rouyar je bil aretiran v Loméju med protesti proti vladi Faureja Gnassingbéja. Njegova družina izraža resno zaskrbljenost za njegovo zdravje.

V Togu je potekala občinska volitev, ki je bila ocenjena kot pomemben preizkus za sedanjega predsednika države, Faureja Gnassingbéja. Kljub volitvam je bila udeležba nizka. Volitve so potekale po nedavni ustavni reformi, ki bi Gnassingbéju teoretično lahko omogočila, da ostane na oblasti neomejeno dolgo, kar je sprožilo redke, a smrtonosne proteste po državi.